Zdaj govori Zoran Mušič v vlogi umetnik

»Zame človeštvo ni nič boljše kot včeraj.«

»Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože. Predstavljal sem si jih vedno enake, brez letnih časov in barv.«

»Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.«

»V Dachauu sem našel svojo resnico.«

»Groza obstaja v človeku, in ne v družbi, ki jo vodi en nor človek.«

»Ni izključeno, da so me svetovni dogodki v zadnjih letih pripeljali do mučnega stanja, ki me je spomnilo na dneve, preživete v taborišču.«

»Pravim pokrajina, da bi tako izrazil nekaj groznega. Ko rečem pokrajina, pomislim na trupla, na krajine trupel.«

»Stvari nikdar nisem hotel 'ilustrirati'. Moje risbe niso ilustracije, temveč nekaj globljega.«

»Mislim, da sem v enih in drugih slikah dosegel nekaj večnega, kar je vedno obstajalo: trupla, kamenje, puščava, tisto, kar je pod kožo, pod zemljo.«